Dolgi, mrzli, megleni jesenski večeri so kot ustvarjeni za lenarjenje doma. Zato si privoščite kozarec vina, zagrnite zavese, zasenčite luči, ugasnite računalnik in se razvajajte ….

Bejdi ©

Skotil sem  in sicer se 23. sebtembra 2003 . Sem zelo radoveden in poreden, ampak me pri meni doma vseeno vsi obožujejo. Več o meni pa drugič …

Bejdi ©

Nekoč, ne davno še tega, sta v deželi neskončnih priložnosti in prijaznih ljudi živela švedski kralj Gustaf V Adolf s soprogo Sibyllo. Švedski kraljevi par je imel štiri hčere: Margaretho, Birgitto, Désirée in Christino.

Kralj Carl XVI. Gustaf

Kraljevi par si je kljub temu, da je imel polne roke dela z nadobudnimi malimi princesami, srčno želel tudi sina. Kralj in kraljica sta bila dobra do svojih podložnikov, zato je usoda storila tako, da se jima je 30. aprila 1946 uresničila silna želja in kraljica Sibylla je v palači Haga povila princa Carla XVI. Gustafa Folke Hubertusa.

Tragična smrt ljubljenega očeta

Kmalu po rojstvu malega princa pa je kraljevi dvor prizadela huda nesreča, saj je črna starka s koso v kraljestvo umrlih pospremila kralja Gustafa Adolfa, ki je leta 1947 umrl v letalski nesreči. Po smrti Gustafa V. je leta 1950 nastopil vlado Gustaf VI. Adolf, Carl Gustaf pa je postal kronani princ.

Izobraževanje in ljubezen do narave

Mali princ je rad zahajal v naravo, zato ga je ljubeča mati Sibylla vpisala med skavte. Kot pa se za spodobi za dečka modre krvi, je bil princ vedoželjen že od malih nog. Sprva ga je poučevala zasebna učiteljica v kraljevi palači v Stockholmu, nato je obiskoval šolo v Bromsu in šolo Sigtuna Boarding, po končani univerzi je odslužil vojaški rok in leta 1968 končal izpit za mornarskega častnika, kasneje pa je nadaljeval urjenje na univerzi za obramboslovje in deloval kot časnik na večjih vojaških ladjah švedske mornarice.

V letih 1968 in 1969 je princ vpisal študij zgodovine, sociologije, političnih ved, finančnega prava in ekonomije na univerzi Uppsala, kasneje pa študiral ekonomijo na univerzi v Stockholmu in obiskoval različne posebne programe doma in v tujini. Ob vsem tem je kronani princ na različnih službenih uradnih slovesnostih večkrat nadomestil kralja Gustafa Adolfa.

Smrt matere in ljubezen

Leto 1972 je bilo za švedskega prestolonaslednika prelomno leto, saj mu je v Stockholmu umrla ljuba mama, spoznal pa je tudi svojo bodočo ženo.

Princ Carl Gustav in v Nemčiji rojena Silvia Sommerlath sta se spoznala in zaljubila med poletnimi olimpijskimi igrami v Muenchnu leta 1972, kjer je Silvia delala kot hostesta in prevajalka. Zaročila sta se 12. marca 1976 in se tri mesece kasneje, 19. junija, poročila v stockholmski katedrali. S svojo izbiro bodoče soproge je sicer nadaljeval tradicijo švedskega dvora, saj so vsi švedski kralji v minulih 600 letih imeli nemške žene ali matere. Kralj Carl XVI. Gustaf pa je s poroko s Silvio leta 1976 utrl pot tudi drugim kraljem v Evropi, saj se danes ne poročajo več le s plemkinjami, ampak tudi z meščankami iz Avstralije, Argentine ali Norveške.

Kronani princ postane kralj

27-letnega Carla Gustava so za novega švedskega kralja okronali leta 1973, potem ko je s prestola odstopil kralj Gustaf Adolf. Novega kralja je navdihnil moto: “Za Švedsko v vseh časih!”, zato je razglasil, da bo vodil politiko moderne monarhije.

Kraljeve uradne dolžnosti

Kralj ima predvsem uradne dolžnosti svečane in reprezentativne narave, kar pomeni, da obiskuje državnike v tujini in jih tudi sprejema doma, svečano odpre letno sejo švedskega parlamenta, ustoliči pomembne državne funkcionarje, daje navodila o aktualnih zadevah, je vrhovni vodja treh vej obrambnih sil, obiskuje državne in lokalne institucije, pogosto pa se udeleži tudi različnih proslav, slovesnosti in drugih gala dogodkov. Je član luteranske cerkve na Švedskem. Da bi obdržal kraljevo tradicijo, ki sega daleč v srednjeveške čase, saj dinastija Bernadottov vlada Švedom že od leta 1818, je kralj nekoč prepotoval celotno Švedsko.

Okoljevarstvenik, ki uživa v naravi

Kralj ima razvit poseben čut za varovanje narave in ohranjanje okolja, za svojo predanost “materi naravi” pa je prejel tudi številne mednarodne nagrade. Poleg ohranjanja narave ga pritegne tudi tehnološki razvoj, znanost, kmetijstvo in trgovanje.

Večino poletja kralj s svojo družino preživi v palači Solliden na otoku Öland, kjer mu je na voljo več zanimivih opravil – pohajkovanje v naravi, vodni športi, jahanje in vrtnarjenje. Poleti kralj rad lovi, jadra in uživa v vodnih športih in vožnji z motorjem, večkrat pa se preda tudi teku s svojim sinom po obali Baltika. Pozimi rad smuča na smučišču ob svoji koči v Storlien v provinci Jämtland. Navdušuje ga umetnost, glasba in dobra hrana.

Kraljica Silvia

Kraljica Silvia se je rodila 23. decembra 1943 v nemškemu Heidelbergu in je hči uspešnega poslovneža Waltherja Sommerlatha in Brazilke Alice z dekliškim priimkom Toledo. Oba kraljičina starša sta danes že pokojna.

V Brazilijo se je njena družina preselila leta 1946, ko je bila Silvia stara dve leti in pol, v Nemčijo pa so se vrnili po trinajstih letih. Po maturi, ki jo je opravila v Duesseldorfu, je končala še prevajalsko šolo. Poleg švedskega, nemškega, portugalskega in angleškega jezika govori Silvia tudi špansko in francosko. Obenem se je v šoli za gluhoneme naučila tudi jezika kretenj, da bi se lahko sporazumevala s slušno prizadetimi. Svoje otroke je sama naučila nemško, tako da jim je uprizarjala lutkovno gledališče.

“Mati in državljanka sveta”

Švedska kraljica se je hitro po poroki vživela v nove naloge v novi domovini, a ni nikdar zatajila svojih korenin. Kraljica zna spretno “žonglirati” med tremi domovinami, jeziki in dolžnostmi. Njeno srce je brazilsko, glava nemška, duša pa švedska, pravi kraljica. Na Švedskem je njena družina središče njenega življenja, svoje naloge pa kraljica občuti prej čudovite kot težke.

Pogosto spremlja soproga kralja Carla Gustafa na potovanjih in uradnih obiskih, večkrat obišče sedeže državnih in lokalnih oblasti, inštitucije in izobraževalne ustanove, udeležuje pa se tudi različnih slovesnosti in gala prireditev. Kraljica Silvia, ki jo nekateri imenujejo tudi “mati in državljanka sveta”, si prizadeva za pravice otrok, bori se proti uživanju in zlorabi drog, pomaga duševnim bolnikom, aktivno sodeluje z invalidskimi organizacijami, za njeno predano in nesebično delo pa je prejela tudi številne nagrade.

Leta 1999 je kraljica pomagala ustanoviti svetovno fundacijo za otroke s ciljem izboljšati življenjske standarde in okolje za otroke po celem svetu. Zato ni presenečenje, da je nesebična Silvia ob praznovanju svojega 60. rojstnega dneva odklonila vsa darila v korist sredstev za svojo leta 1999 ustanovljeno organizacijo, ki nosi ime svetovni sklad za otroke. Je častna članica večjih organizacij in združenj in tako kot švedski kralj pripada luteranski cerkvi.

Oboževana Švedinja

Kraljici je iz prestola najbolj priljubljene Švedinje uspelo celo vreči Astrid Lindgren. Silvii je namreč kot le redkim uspelo združiti tradicijo in odprtost, smisel za vrednote in prizadevanje za zapostavljene. Da švedska kraljeva družina kljub trem živahnim otrokom nikdar ni skrbela za časopisne senzacije, se ne gre zahvaliti le splošni zadržanosti švedskih novinarjev, temveč tudi spoštovanju, ki ga imajo do kraljice.

Navdušena nad umetnostjo

Kraljica rada obišče gledališče, opero in različne gala predstave, slovesnosti in večerje, pozimi smuča, poleti pa uživa v vodnih športih. Švedska kraljeva družina sicer živi manj odmaknjeno od javnosti kot druge, saj – zanimivo - kraljica po nakupih hodi kar sama.

Ljubeča in čisto navadna mama

Kraljica Silvia vzgaja tri živahne otroke kot druge matere. “Že ko so bili majhni, smo si v družini zmeraj prizadevali, da so se počutili kot normalni otroci,” je dejala kraljica Silvia in dodala, da je hči Viktorija lahko na primer prespala pri svojih prijateljicah. Poleg tega je Silvia svojim otrokom za rojstni dan kuhala špagete.

Kronska princesa Victoria

Kronska princesa Victoria Ingrid Alice Désirée, vojvodina västergötlandska, se je rodila 14. julija 1977 v bolnišnici Karolinska v Stockholmu in je kot najstarejši otrok naslednica švedskega prestola.

Kronska princesa Victoria je šolsko pot pričela v mali šoli v Västerledu, kasneje je obiskovala šolo v Brommu in gimnazijo Enskilda v Stockholmu, kjer je opravila maturo, vendar njen maturantski uspeh ostaja skrivnost. Nato se je vpisala na fakulteto za znanost in socialne študije, med počitnicami pa se je v tujini izpopolnjevala v tujih jezikih. Praksa v ministrstvih je del obveznosti bodoče kraljice, zato je opravila prakso na finančnem ministrstvu. Med akademskim letom 1996/97 je prestolonaslednica študirala francoski jezik na centru mednarodnih francoskih univerz, na katoliški univeri de l’Ouest v Angersu.

Po tem je prestolonaslednica obiskovala posebni program, da bi spoznala delo švedskega parlamenta in vlade. Poleti leta 1998 se je vpisala na ameriško univerzo Yale v ZDA, kjer je študirala politične vede in zgodovino do poletja 2000, ko se je vrnila v rodno domovino.

Disleksične kronane glave

Švedska princesa Victoria je nekoč javno priznala, da ima disleksijo, s katero naj bi se sicer spopadalo več članov kraljeve družine. Kot je dejala Victoria, sta se z mlajšim bratom, princem Carlom Philipom, dolga leta hudo naprezala, da bi premagala težave z branjem in pisanjem. “Včasih sem mislila, da sem neumna in počasna. Vendar sedaj ugotavljam, da sem pravzaprav imela srečo. Pri premagovanju disleskije sem bila deležna veliko podpore in pomoči ter mi zato ni več težko govoriti o tem,” je dejala Victoria. Disleksijo naj bi imel tudi švedski kralj Carl XVI Gustaf, vendar dvor o tem noče govoriti. Švedska prestolonaslednica princesa Victoria pa je v mladosti trpela tudi zaradi motenj v prehranjevanju.

Princeska v vojaški uniformi

Vpoklic v vojsko je le del priprav, ki jih je morala princesa opraviti pred prevzemom prestola v skandinavski državi. Princeso, ki je svoj “dolg” domovini odslužila med 3. in 21. marcem, so obravnavali kot vsakega drugega nabornika, živela je v kolibah ter se učila rokovanja z orožjem, samoobrambe in drugih bojnih veščin. Po uspešno opravljenem stažu je prejela potrdilo, da lahko služi v švedskih oboroženih silah v tujini.

Užitki

Kronska princesa obožuje jahanje in smučanje ter na splošno uživa v dejavnostih v naravi, z mlajšo sestro pa jo je moč videti plesati tudi v kakšni od stockholmskih diskotek.

Princ Carl Philip

Švedski princ Carl Philip Edmund Bertil, vojvoda Värmlandski, se je rodil 13. maja 1979 v kraljevi palači v Stockholmu.

Princ Carl Philip je v mladih letih pohajkoval po izobraževalni poti svoje starejše sestre princese Victorie. Obiskoval je malo šolo v Västerledu, nato šolo Brommu, kasneje pa gimnazijo Enskilda v Stockholmu. Jeseni leta 1994 se je princ Carl vpisal v ameriško zasebno šolo Kent, kasneje je obiskoval znanstveni program na višji šoli Lundsberg. Princ je končal vojaški staž v bataljonu Amphibious kot poveljnik ladje leta 2000, leta 2002 pa je postal drugi poročnik švedske kraljeve mornarice. Od leta 2003 Carl Philip študira na fakulteti za grafično oblikovanje v Stockholmu.

Športni užitki dečka modre krvi

Princa in njegovega očeta Carla Gustafa lahko poleti opazite na obali Baltika, kjer preverjata svoje tekaške sposobnosti. Carla Philipa je oče navdušil za skavstvo in mu vcepil ljubezen do narave, deček modre krvi pa obožuje tudi atletiko in nogomet, hkrati pa je zelo dober plavalec in smučar.

Princesa Madeleine

Švedska princesa Madeleine Thérèse Amelie Josephine, vojvodina hälsinglandska in gästriklandska, se je rodila 10. junija 1982 v palači Drottningholm.

Med leti 1985-89 je princesa Madeleine obiskovala malo šolo v Västerledu. Jeseni leta 1989 je začela hoditi v šolo v Smedslättsskolanu v Brommu, kasneje pa se je vpisala na šolo Carlssons v Stockholmu, nato pa na gimnazijo Enskilda, prav tako v Stockholmu. Princesa trenutno študira umetnost na univerzi v Stockholmu.

V prostem času princesa rada jaha, smuča in uživa v sprehodih v naravi, s starejšo sestro Victorio pa včasih obiščeta tudi kakšno diskoteko, kjer zaplešeta v ritmih divje glasbe.

Priljubljena švedska družina

Švedska kraljeva družina je v skandinavski deželi izredno priljubljena. Obožujejo jih njihovi podložniki, politiki, naklonjeni pa so jim tudi švedski mediji, ki o kraljevskem paru in njunih otrocih neradi razkrivajo umazane podrobnosti njihovega zasebnega življenja. Švedi modro kri spoštujejo in jo pozdravljajo, saj je pravični kralj s predano kraljico in tremi simpatičnimi »malimi monarhi« s svojimi nesebičnimi dejanji upravičil sloves pravih pripadnikov modre krvi. Če bi naključnega Šveda na ulici povprašali, kaj si najbolj želi za blagor svoje domovine, bi vam po vsej verjetnosti odgovoril: »Naj dinastija Bernadottov še dolgo živi!«

sestra od Bejdi ©